Ali prijavim nasilje, kateremu sem priča?
Povezava:
Ali prijavim nasilje, kateremu sem priča?
O nasilju govorimo, ko močnejša oseba zlorablja svojo moč nad šibkejšo, da zadovolji svoje interese oziroma potrebe. Definicijo pravzaprav poznamo vsi in nasilje tudi prepoznamo. Toda kaj storiti, ko smo priča nasilju kot zunanji opazovalec?
(Foto: Getty Images) Ne poglejte stran!
Novi Zakon o preprečevanju nasilja, ki je začel veljati v lanskem letu, zavezuje ljudi, še posebej pa strokovne delavce, ki delajo v takšnih okoljih, kjer se srečujejo s primeri nasilja, da prijavijo nasilje. Nasilje morajo prijaviti policiji ali pa centru za socialno delo, ki koordinira obravnavo nasilja. Med premišljanjam o prijavi, pa se pri ljudjeh pogosto pojavi strah za lastno varnost in pred dejstvom, da bi s prijavo nasilneža preusmerili nasilje nase.
"Tudi sama sem doživela podobno izkušnjo ob prijavi nasilja, ki sem ga zaznala in to ni prijeten občutek. Prav tako ljudje s katerimi sem v kontaktu, pogosto navajajo pomisleke, kaj bo, če prijavijo. In v tem primeru lahko naredimo le to, da okrepimo zaščito sebe in izrazimo dvom o svoji varnosti tudi ob prijavi nasilja," pojasnjuje dipl.soc.delavka, Alenka Savnik, koordinatorka za obravnavo nasilja v prvi obljubljanski regiji.
(Foto: Getty Images) Nasilje smo dolžni prijaviti
Kljub temu, da je prijava nasilja neprijeten dogodek, se moramo zavedati, da nas zakon zavezuje k moralni odgovornosti vsakič ko smo priča nasilju. Zakon o preprečevanju nasilja je jasno postavil pred ljudi ničelno toleranco , pravzaprav odziv družbe, da nasilja ne bo tolerirala. In iz tega sledi, da nihče nima pravice pomišljat ali bo nasilno dejanje prijavil ali ne, pač pa ga to nekako moralno in zakonsko zavezuje.
Ne poglejte stran, če ste priča kakršnem koli nasilju. Zberite pogum in povejte organom oblasti ali drugim organizacijam, ki so ustanovljene za preprečevanje nasilja. Morda tako komu skrajšate trpljenje.
(Foto: Getty Images) Ne poglejte stran!
Novi Zakon o preprečevanju nasilja, ki je začel veljati v lanskem letu, zavezuje ljudi, še posebej pa strokovne delavce, ki delajo v takšnih okoljih, kjer se srečujejo s primeri nasilja, da prijavijo nasilje. Nasilje morajo prijaviti policiji ali pa centru za socialno delo, ki koordinira obravnavo nasilja. Med premišljanjam o prijavi, pa se pri ljudjeh pogosto pojavi strah za lastno varnost in pred dejstvom, da bi s prijavo nasilneža preusmerili nasilje nase.
"Tudi sama sem doživela podobno izkušnjo ob prijavi nasilja, ki sem ga zaznala in to ni prijeten občutek. Prav tako ljudje s katerimi sem v kontaktu, pogosto navajajo pomisleke, kaj bo, če prijavijo. In v tem primeru lahko naredimo le to, da okrepimo zaščito sebe in izrazimo dvom o svoji varnosti tudi ob prijavi nasilja," pojasnjuje dipl.soc.delavka, Alenka Savnik, koordinatorka za obravnavo nasilja v prvi obljubljanski regiji.
(Foto: Getty Images) Nasilje smo dolžni prijaviti
Kljub temu, da je prijava nasilja neprijeten dogodek, se moramo zavedati, da nas zakon zavezuje k moralni odgovornosti vsakič ko smo priča nasilju. Zakon o preprečevanju nasilja je jasno postavil pred ljudi ničelno toleranco , pravzaprav odziv družbe, da nasilja ne bo tolerirala. In iz tega sledi, da nihče nima pravice pomišljat ali bo nasilno dejanje prijavil ali ne, pač pa ga to nekako moralno in zakonsko zavezuje.
Ne poglejte stran, če ste priča kakršnem koli nasilju. Zberite pogum in povejte organom oblasti ali drugim organizacijam, ki so ustanovljene za preprečevanje nasilja. Morda tako komu skrajšate trpljenje.
Novinarka:
Ana Jovandarič/N-tv
Snemalec in montažer:
Nejc Slatner/N-tv
Foto:
Getty Images
Ana Jovandarič/N-tv
Snemalec in montažer:
Nejc Slatner/N-tv
Foto:
Getty Images
Komentarjev: 0
Komentiraj: