Dejan Zavec: Boksarski prvak z mehkim srcem

Dejan Zavec je boksarsko kariero začel pri petnajstih letih. Decembra 2009 je v Južni Afriki osvojil naziv svetovnega prvaka po verziji IBF in sicer s tehničnim "knock out-om" v tretji rundi. Mi smo se z njim pogovorili malo drugače.

                                 
                                  Foto: Črtomir Goznik

Leta 2006 je Dejan diplomiral na Fakulteti za šport in fizično izobraževanje in pridobil naziv visoki trener boksa. Pred profesionalno kariero je osvojil devet naslovov amaterskega državnega prvaka in več zmag na mednarodnih turnirjih. Decembra 2009 se je v Južni Afriki pomeril s takratnim svetovnim prvakom v velterski kategoriji po verziji IBF. Zavec je v drugi rundi nasprotnika prvič spravil na tla, v tretji rundi pa ga je na tla spravil še dvakrat. Sodnik je dvoboj prekinil in oznanil tehnični "knock out". Zavec je tako osvojil pas in naslov svetovnega prvaka. Intervju pa je jasni dokaz, da mit o mehkih srcih boksarjev še kako drži.

                        

                         Foto: N-tv

N-tv: Kakšen je občutek stati v ringu kot svetovni prvak?
Dejan: Uuuu, edinstven. Že to, da lahko dobiš možnost priti v ring na svetovnem prvenstvu, je nekaj fantastičnega. Do popolnosti sicer še nisem podoživel občutkov, vendarle pa je občutek edinstven.


Foto: Črtomir Goznik

N-tv: Najhujše poškodbe v ringu?
Dejan: Zagotovo je resnejša, nevidna poškodba, poškodba mišice supraspinatusa. Najbolj vidna je poškodba arkade, ko mi je pred približno tremi leti v Mariboru počila desna arkada. Seveda tudi nekaj manjših modric, ampak niti ene same krvavitve iz nosu.

N-tv: Koliko časa traja okrevanje po boju?
Dejan: Dobro je, če imaš na razpolago leto ali dve. Ker pa časa nimamo, okrevanje traja štirinajst dni do enega meseca po težkih bojih.

                                      
                                       Foto: Črtomir Goznik

N-tv: Divja igra iz otroštva?
Dejan: Ja, takrat je bil zelo popularen Tarzan in smo se hodili spuščati iz dreves. Po gozdu so okoli bukev rastle drevesne oprijemalke s katerimi smo se spuščali iz dreves. Tu in tam se je kakšna odtrgala in si imel srečo, če nisi objel drevesa. Jaz sem ga.

N-tv: Kaj pa šola in učiteljice?
Dejan: Odličnjak!!! Vsem učiteljicam nisem sicer bil vedno všeč, ampak nikoli nisem imel težav v šoli.

N-tv: Ali Dejan Zavec rad pleše?
Dejan: Z največjim veseljem, pa vendar le takrat, ko malo preveč pogledam v…


Foto: Foto Langerholc

N-tv: Kaj Vam je v življenju najpomembnejše?
Dejan: Družina. Moji hčerki in žena. Takoj zatem pa so seveda tudi prijatelji. Najpomembnejša stvar pa je zame zdravje.

N-tv: Kako preživljate čas z otroci?
Dejan: Beremo pravljice, hodimo se kopati, gledamo risanke, podoživljamo stvari, ki so se jim zgodile čez dan. Tu in tam se smejimo kakšnim ponovljenim besedam, ki jih pove ati v naglici...

N-tv: Kaj če bi hčerki želeli trenirati boks?
Dejan: Naj trenirata, ampak bom poizkusil pojasniti, kaj pomeni trenirati boks. Volja pa je njuna, tudi sam sem imel možnost krojiti svojo usodo. Zato naj imata to možnost tudi oni dve.

                          
                           Foto: N-tv

N-tv: Kako si predstavljate svoj pokoj?
Dejan: Vsekakor si želim, da bi bil moj pokoj brez finančne obremenitve. Preživel bi ga zagotovo aktivno v športu in pa, da bi moje hčerkice lahko vozil v disko in se jima včasih pridružil na kakšni pijači. 

N-tv: Se vas bodo morali snubci Vaših hčerkic bati?
Dejan: Hmmmm, ne ker bodo moji hčerkici pridni.

 

Novinarka:
Ana Jovandarič

Snemalec in montažer:
Dejan Veselič