Diskriminacija invalidov pri volitvah

Postopek pred ustavnim sodiščem je sprožila skupina invalidov, ki so prepričani, da slovenska volilna zakonodaja diskriminira invalide in nasprotuje Konvenciji OZN o pravicah invalidov. Odločitev, da se bo zadeva obravnavala absolutno prednostno, so sodniki sprejeli v petek 12. marca, sporočena pa je bila danes.

Medtem ko se ostali volivci lahko na volilno nedeljo odločijo, ali bodo glasovali ali ne, to za invalide ne velja, saj je veliko volišč invalidom zaradi arhitekturnih ovir ali pomanjkljive opreme nedostopnih. Odločiti se morajo že tri dni pred dnevom glasovanja in to po zapletenem postopku: poiskati morajo obrazec, ki je objavljen na spletu, morajo ga natisniti, izpolniti in poslati volilni komisiji. Obrazca pogosto na spletu sploh ni. Kadar pa je, pa je v obliki, da ga invalid (na primer slepi volivec ali tak z mišično distrofijo) sploh ne more izpolniti. Četudi pa bi obrazec bil objavljen in v invalidu dostopni obliki, in bi ta nato lahko glasoval na dostopnem volišču, je dostopno volišče pogosto 30 ali več kilometrov oddaljeno od doma volivca. Na zadnjih volitvah v Državni zbor je bilo v Sloveniji le 60 fizično dostopnih volišč, od tega le 20 opremljenih s pripomočki za glasovanje invalidov.

Eden od volivcev je Ustavnemu sodišču svojo izkušnjo opisal tako: "Kot veleva zakon, sem volilni komisiji tri dni pred glasovanjem želel sporočiti, da bom volil na dostopnem volišču. Na volilno komisijo sem klical najmanj desetkrat, a mi je telefonist vselej odložil slušalko, češ da ob četrtkih ni uradnih ur. Ko sem končno dobil tajnico volilne komisije, me je napotila na splet, kjer naj bi bil obrazec. A tam ga sploh ni bilo. Tako sem ostal brez možnosti, da glasujem."

Diskriminacijo po mnenju pobudnikov predstavlja tudi ureditev, po kateri so volišča za predčasno glasovanje pogosto invalidom nedostopna, posebnih volišč za invalide pa ni. Za ene volivce je poskrbljeno, da lahko glasujejo predčasno, za druge ne.

Odvetnik Gregor Gregorin iz Celja, ki zastopa dva od pobudnikov pred Ustavnim sodiščem, je povedal: "Da lahko izvršuje volilno pravico, mora del volivcev izvesti zapleten postpek izpolnjevanja in pošiljanja obrazcev, medtem ko drugim volivcem to ni potrebno. Ni pa sporno le izpolnjevanje obrazcev, sporno je že ločevanje volišča na tiste za invalide in na tiste za ostale volivce. Od Ustavnega sodišča pričakujemo odpravo te diskriminacije v najkrajšem času, nedvomno pa pred razpisom naslednjega zakonodajnega referenduma ali jesenskih volitev."

Med pobudniki so paraplegiki, slepi in volivci z mišično distrofijo. Ena od pobudnic je Barbara Slaček, podpredsednica Zveze paraplegikov Slovenije. V kolikor pobudniki v postopku pred ustavnim sodiščem ne bodo uspeli, jim Konvencija o pravicah invalidov omogoča, da vložijo pritožbo pri Združenih narodih.

Tadej Dubrovnik, asistent za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, pravi: "V svetu ne poznam enega primera takšnega ločevanja volivcev na invalide in ne-invalide. Drugod, med drugim na Švedskem ali v ZDA, morajo biti vsa volišča dostopna invalidom in opremljena s tehničnimi pripomočki za glasovanje slepih. Upam, da do postopek zoper Slovenijo pri Združenih narodih ne bo potreben. Državni zbor je konvencijo ratificiral, ni pa prilagodil zakonodaje, da bi ta bila skladna s konvencijo. Ustavno sodišče in Državni zbor imata do jeseni na voljo dovolj časa, da pomanjkljivosti popravita."