Grafiti iz prve roke

Grafiti so produkti sodobne urbane umetnosti. Gre za poslikave javnih prostorov z barvnimi spreji v rokah avtorjev, ki lahko s svojimi stališči in z občutkom za estetiko na specifičen način obogatijo karakter ulice, naselja, mesta, vagonov in še česa, medtem ko v rokah lastnika, ki je brez ali s premalo domišljije, zgolj in samo povečujejo vizualno onesnaženost prostora.

Najbolj vztrajnim in ustvarjalnim grafitarjem, med katere sodi tudi Ljubljančan Miha Artnak, je uspelo grafitarski hobi spremeniti v poklic kreativnega oblikovalca. Miha Artnak je prve spreje našel pri svojem bratu. ''Našel sem še nekaj ljudi, ki jih je bilo v tistem času še zelo malo, ti pa so mi dali kontakte za cenejše spreje in scena se je postopoma razvijala.''

V nekaj letih postanejo zidovi, fasade, vpadnice, zapuščeni prostori v Ljubljani in tudi v največjem naselju prestolnice, na Fužinah, tarče takšnih in drugačnih ljudi s spreji v rokah, risbe, poslikave, napisi, slogani in še marsikaj pa zamenjajo brezbarvno mestno podobo. In ker so Fužine idealen kraj za razvoj mladega in ustvarjalnega grafitarja, ne preseneča, da se je Miha Artnak razvil v enega od trendsetterjev mlajše oblikovalske scene.

S svojimi Zekovci bo razstavljal v New Yorku: ''Skupina Zek deluje že od leta 2001. Nadgradili smo grafite, ki niso več grafiti, pa tudi vsi člani niso grafitarji.''

Sodobno grafitarstvo se je razvilo pred več kot štiridesetimi leti, in sicer prelomnega in uporniškega leta 1968 v podzemju newyorške železnice. Pri nas postanejo grafiti aktualni v času demokratičnih sprememb v osemdesetih letih prejšnjega stoletja - v sprostitvi družbe pa so se politična sporočila izpela in nastala je potreba po estetskih izboljšavah. Med redke evropske in tudi svetovne oaze grafitarstva in alternativne urbane scene nasploh, vsekakor spada tudi ljubljanska Metelkova.

''Obstaja ta underground svet, ki se odvija vzporedno; smešno je to, da se vsi grafitarji med seboj poznajo in ker je to tudi nezakonito, je paradoksalno, da policija zanje sploh ne ve,'' hudomušno pripomni Artnak. In čeprav predstavljajo grafiti za pripadnike grafitarske scene in tudi občudovalce grafitov umetniško delo, so ti, kot sam pove, zakonsko prepovedani in obravnavani kot vandalizem.

''Zgodilo se je, da so prišli policisti in nas pri delu dobili. Najprej smo hoteli zbežati, nato pa smo si premislili, saj smo v podhodu pustili res veliko stvari. Zato smo se vrnili, da so nas ujeli. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da se je vzporedno s tem zgodil nek vlom in smo kar naenkrat postali osumljeni. Ker  smo povedali, da smo hoteli le čečkati po podhodu, ki je bil že tako umazan - pritožba je odveč, javnosti pa ni - so nam policisti dejali, da nam sploh ne bi bilo treba bežati, saj bi nas le popisali.''

Takšnih zgodb je verjetno kar nekaj in organi za vzdrževanje javnega reda in miru le niso vsakič tako prizanesljivi do urbanih umetnikov ali tistih, ki z različnimi čečkarijami zgolj kazijo mestno podobo. Zato nekateri grafite in napise mečejo v isti koš, razlika med njimi pa je precejšnja.

''Skupna lastnost je le sprej in nič drugega,'' zatrdi Miha, čeprav se zaveda, da grafiti niso zgolj način komunikacije, temveč gre pri tej sodobni urbani umetnosti za izkazovanje političnih stališč in socialnih težav. Toda kljub temu daje Miha Artnak prednost domišljiji in estetiki.

''Ne maram sporočilnosti zaradi sporočilnosti same. Ko se mi lotevamo tega, prednjači humor. Če sem povsem iskren, imam najraje politične grafite po straniščih ali kje zunaj, pri katerih gre za iskreno sporočilo brez besednega nasilja, četudi piše samo 'J... SE' ali 'PUŠI MI K.... JANŠA'. To se mi zdi veliko bolj smešno od napisov 'Globalizacija, kapitalizem nas bo pokopal' itd.''

Njihovo barvno parodijo na Davida Hasselhoffa alias Michaela Knighta, ki so jo Fužinčani kar dobro sprejeli in je bila - za fužinske razmere naravnost neverjetno - nedotaknjena, popačita zaljubljenca s svojima imenoma in plusom znotraj srca. Ne piše se jima dobro, če ju ujame s prijatelji. Napol v šali, napol zares pove Miha: ''Ko ga najdemo, ga bomo pretepli.''

Objektiv naše kamere je ujel precej zanimivih in estetsko dovršenih ljubljanskih grafitov, pa tudi nekaj popolnoma nepotrebnih čečkarij, ki kazijo mestno podobo. Preverite.