Ko je bolezen samo v glavi

Hipohondrijo lahko opredelimo kot preobremenjenost s strahom ali mislijo o bolezni, ki nastane kot posledica napačnega tolmačenja simptomov. Stalna zaskrbljenost zaradi bolezni, obstaja kljub dokazom, da bolezen ni prisotna in da ustrezne zdravstvene preiskave, izključujejo obstoj bolezni.

Hipohondrija izvira iz grške besede Hypohondros, kar dobesedno pomeni "pod rebri", saj so v antiki zdravilci mislili, da je to telesna bolezen notranjih organov, še posebno zgornjih prebavil in jeter. Proti koncu 19. stoletja so v moderni psihiatriji začeli hipohondrijo šteti za obliko nevrastenije in ne več za samostojno bolezen. Hipohondrija obsega tesnobe in pretirano pozornost nad najmanjšimi spremembami v telesu. Pretirane zaskrbljenosti, ki se pojavljajo v dolgotrajnih trdovratnih hipohondrijah, nekateri zdravniki prištevajo celo k shizofrenijam.

Resnični vzroki za hipohondrijo še vedno niso poznani. Obstaja več teorij, ki poskušajo pojasniti vzroke za nastanek hipohondrije. Hipohondri so ljudje, ki ne zmorejo rešiti svojih življenjskih težav. Lahko gre tudi za osebe, ki so doživeli veliko stresnih življenjskih dogodkov. Prepuščajo se "bolnemu stanju", saj na nek način tako razbremenijo svoje obveznosti in sprejmejo podporo iz okolja. Druga teorija pravi, da so to ljudje, ki imajo težave v komunikaciji in s tem poskušajo to težavo rešiti skozi namišljeno bolezen.

Vedno pa naj bi pri hipohondrih šlo za osebe, ki kažejo veliko skrb in strah zase, nezavedno iščejo zadovoljevanje lastnih potreb. Za hipohondrično skrbjo za lastno zdravje se pravzaprav lahko skriva nezaveden občutek krivde.

Hipohondri imajo znižan prag za zaznavanje normalnih telesnih izkušenj, prej čutijo bolečino in so selektivno pozorni na vse, kar se strinja z njihovo predstavo o bolezni. Ne upoštevajo podatkov, ki kažejo, da ni nobenega razloga za strah ali dvom in da bolezni dejansko ni. Strah je okrepljen z napačnem razumevanjem simptomov.

Pri takih bolnikih zdravniki poskušajo predvsem izključiti vsako možnost organske motnje. Če to ni dovolj za pomiritev pacienta, potem je potrebno obravnavati pacienta s psihoterapijo. Zdravljenje je dolgotrajno, uporablja pa se kombinacija antidepresivov in psihoterapije. Zdravljenje je enako kot pri fobijah, saj je hipohondrija pravzaprav bolezenski strah za svoje zdravje.