Mobing: Pravna pot v primeru mobinga

Mobing: Pravna pot v primeru mobinga

Problematika trpinčenja na delovnem mestu je tematika, ki zahteva poglobljeno znanje pri prepoznavanju različnih oblik nasilja. Kakšne so pravna pot v primeru reševanja prepoznanega mobinga? Kako in kje lahko žrtve trpinčenja na delovnem mestu, kaznivo dejanje prijavijo in kakšne so zagrožene kazni v primeru dokazanega mobinga, pojasnjuje Helena Weilguny.

                    

                   Helena Weilguny meni, da je pravno reševanje mobinga šele v razvoju.

Preko pravne poti, žrtev mobinga, lahko doseže izplačilo odškodnine za svojo materialno in nematerialno škodo. Lahko pa gre zadeva v kazenski postopek. Oškodovanec ima torej možnost izbire med civilno-pravnim postopkom in kazenskim postopkom.

V zadnjih letih je bilo, na srečo, nekaj sprememb v zakonodaji in zdaj kazenski zakonik obravnava tudi trpinčenje na delovnem mestu kot kaznivo dejanje. Za to kaznivo dejanje je predpisana zaporna kazen do dveh let, v primeru hujših oblik mobinga pa do treh let zapora. Prav tako je možna dodelitev kazni delodajalcu, ki ne omogoči zavarovanja svojih delavcev pred mobingom. Ta kazen pa se izvršuje v obliki denarne globe.


Trpinčenje na delovnem mestu je kaznivo dejanje.

Sama žrtev mobinga se lahko pritoži na delovno inšpekcijo ali na druge organe, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in preganjanjem kaznivih dejanj. To je lahko Policija ali Državno tožilstvo. Pri tem pa mora imeti žrtev pripravljena dokazna gradiva, ki morajo vsebovati točne podatke o kraju in času dogajanja mobinga, kako intenzivno se je to kaznivo dejanje pojavljalo in tudi podatke o osebi, ki je mobing povzročala. Oseba se mora zavedati, da bo prišlo do zaslišanj tako žrtve kot prič in seveda obtoženega.

                    
                   Zagrožena kazen za trpinčenje na delovnem mestu je do dve leti zapora.

Pomembno je tudi, da samo šikaniranje kot tako, ni kaznivo dejanje. Šikaniranje je kaznivo dejanje takrat, ko lahko dokažemo, da je šlo za neko namerno, naklepno dejanje in da obstaja vzročno-posledična povezanost.

Pravni postopki v primerih mobinga so dolgotrajni. V realnem življenju po mnenju Helene Weilguny, svetovalke na osebnem in poslovnem področju, veliko zadev v zvezi z mobingom, ostane skritih znotraj drugih delovno-pravnih postopkov in tožb.
 

Voditeljica:
Nika Dodig

Produkcija:
N-tv

Foto:
Getty Images

1. 1.

    

   Ni zanimivo, ampak katastrofalno, da človeka iztrošijo do konca fizične in psihične zmogljivosti, potem pa vržejo na cesto. Kako naj se tak človek bori na sodišču, pa še izid je vprašljiv? Delodajalci lahko počnejo, kar hočejo, saj jim država to omogoča. Vračamo se v sužnjelastništvo! Delaj, trpi ali crkni!
   

   Nelly, 29.05.2011 ob 06:56
2. 2.

    

   V Varnost Ljubljana se redno dogaja mobing nad določenimi zaposlenimi v Varnosti.To počne samo vodstvo.Zaposlene tako zelo šikinirajo, da si poiščejo pomoč pri psihiatru ali pa zapustijo delovno mesto.Premalo se govori o mobingu na tem področju in o samem mobingu vodilnih.Varnost Ljubljana krši osnovne delavske pravice in dostojanstvo zaposlenih v podjetju.
   

   Andreja, 25.12.2010 ob 11:52
3. 3.

    

   MOBING-KAKRŠNEGA SVET NE POMNI-ŽRTEV JE OTROK ZAPOSLENEGA<br /> <br /> Posebna, indirektna žrtev mobinga zaradi moje službe na sodišču je moja sedaj 16 letna hči-v situacijah, ki se sploh ne bi smele zgoditi, a ker so se, seveda povsem brez naše (zlasti še pa njene ) krivde, je tudi ona potrebovala sodno varstvo- Obravnavana je bila in je kot predmet brez vsakršnih pravic. Njeno nesporno pripadajoče ji je bilo s strani sodišča protipravno odtujeno, da ne uporabim domačnostnega izraza za takšna dejanja. Listinsko smo zanjo dokazali, da je zaradi nezakonitega dela občine utrpela premoženjsko škodo-Vrhovno sodišče ji je v očitnem nasprotju z materialnimi predpisi zavrnilo z revizijo njen tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode…pred leti, ko je bilo moč to premoženjsko škodo še preprečiti, tega pred slovenskimi uradnimi institucujami ni bilo moč doseči, ker “Ustavno sodišče v tem primeru načel pravne države ne more upoštevati….”….vsaj tako je Ustavno sodišče zapisalo v svoji odločbi…in to celo 2X….!!! Vsak nadaljnji komentar o tem, za kako hudo indirektno obliko mobinga nanjo (in direktno name) gre, je seveda odveč…to pa še ni vse...ko ji je pri njenih šestih letih starosti zagrozila z denarno kaznijo in pri njenih sedmih letih izrekla denarno kazen gradbena inšpekcija, ji niti jaz niti Odvetniška družba Čeferin, ki je bila najeta za ta primer, ni mogla pomagati , in to vse do Ustavnega sodišča,tako da hči še danes ni bila rehabilitirana-(mimogrede, po slovenskih zakonih drugače oseba mlajša od 14 let ne more biti kaznovana za kaznivo dejanje ali prekršek).
   

   Irena, 28.02.2010 ob 22:51
4. 4.

    

   Zelo zanimivo,... Najtežje je seveda to dokazat, ampak o tem je res treba spregovoriti!
   

   Maruška, 09.02.2010 ob 20:01