Vreme: Narava se maščuje in Sloveniji grozijo še hujše nevihte
Povezava:
Vreme: Narava se maščuje in Sloveniji grozijo še hujše nevihte
Vzhodna Evropa doživlja močne snežne meteže, medtem ko se v Avstraliji borijo z grozovitimi požari, v Keniji pa imajo sušno krizo. Vremenski vzorci leta 2009 vzbujajo zaskrbljenost o prihodnosti podnebja našega planeta.
Posledice podnebnih sprememb so skrb zbujajoče
Vremenska postaja v Sarajevu je zabeležila največji snežni metež v zgodovini osrednjega Balkana. V glavnem mestu Bosne je sredi oktobra zapadlo 23 centimetrov snega, kar je sprožilo zaskrbljenost glede podnebnih sprememb, saj so tik pred snežnim metežem zabeležili najtoplejše oktobrske temperature, 25 stopinj Celzija. Željko Majstorovič, glavni meteorolog na Meteorološkem institutu Bosne in Hercegovine, je povedal, da so iz popolnih poletnih temperatur skočili v pravo zimo. Na drugi strani sveta pa medtem vlada povsem druga zgodba. Ogenj besni po Avstraliji. Na stotine prebivalcev se je pripravljalo na odhod, mnogi so izgubili svoje domove zaradi požarov.
V Keniji so zaradi podaljšanja suše priča novi krizi, saj ljudje umirajo zaradi pomanjkanja hrane in pijače. Veliko živali je poginilo zaradi pomanjkanja vode, lakote in bolezni. Nekatere svetovne organizacije opozarjajo, da bo ob podaljšani suši pomrla polovica kenijskega goveda in koz.
Tudi pri nas so suše vse pogostejše
V Evropi so vročinski valovi udarili mnogo močneje kot v preteklosti. Visoke temperature so terjale celo smrtne žrtve. V zadnjih letih pa suša in dvig temperatur ni nenavaden pojav niti za naše območje. Tanja Cegnar, strokovnjakinja za klimatske spremembe pojasnjuje, da so dolga sušna obdobja v Sloveniji vse pogostejša. Kar pa ne pomeni, da ob globalnem segrevanju ne bomo priča hudim nevihtam, poplavam hudournikov in v zimskih obdobjih, snežnim metežem.
V Indijskem oceanu so Filipini doživeli najhujšo poplavo v zadnjih 40-ih letih. Divjali so viharji. Nato je Tajfun Parma udaril 3. oktobra in povzročil še več močnih nalivov, poplav in zemeljskih plazov, ki so pregnali okoli 170.000 ljudi. Poplave so zajele tudi Evropo. V začetku oktobra so se na Siciliji nad mesto Messina spustile reke blata, odplavljale so avtomobile in rušile stavbe. A tudi Sloveniji razbesnele nevihte niso prizanesle. Spomnimo se smo neviht letos spomladi.
Žal pa bodo posledice globalnega segrevanja po napovedi strokovnjakov iz leta v leto hujše in neviht tudi pri nas lahko pričakujemo še več.
Da se izognemo pojavnim oblikam podnebnih sprememb, je nujno potrebno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tu je žal uspeh možen le z sodelovanjem celotnega sveta. Sami pa moramo poskrbeti za naše prilagajanje na podnebne spremembe, katerim ne moremo ubežati. Kot poznamo zakon evolucije, preživijo samo prilagojeni na okolje.
V Keniji so zaradi podaljšanja suše priča novi krizi, saj ljudje umirajo zaradi pomanjkanja hrane in pijače. Veliko živali je poginilo zaradi pomanjkanja vode, lakote in bolezni. Nekatere svetovne organizacije opozarjajo, da bo ob podaljšani suši pomrla polovica kenijskega goveda in koz.
Tudi pri nas so suše vse pogostejše
V Evropi so vročinski valovi udarili mnogo močneje kot v preteklosti. Visoke temperature so terjale celo smrtne žrtve. V zadnjih letih pa suša in dvig temperatur ni nenavaden pojav niti za naše območje. Tanja Cegnar, strokovnjakinja za klimatske spremembe pojasnjuje, da so dolga sušna obdobja v Sloveniji vse pogostejša. Kar pa ne pomeni, da ob globalnem segrevanju ne bomo priča hudim nevihtam, poplavam hudournikov in v zimskih obdobjih, snežnim metežem.
V Indijskem oceanu so Filipini doživeli najhujšo poplavo v zadnjih 40-ih letih. Divjali so viharji. Nato je Tajfun Parma udaril 3. oktobra in povzročil še več močnih nalivov, poplav in zemeljskih plazov, ki so pregnali okoli 170.000 ljudi. Poplave so zajele tudi Evropo. V začetku oktobra so se na Siciliji nad mesto Messina spustile reke blata, odplavljale so avtomobile in rušile stavbe. A tudi Sloveniji razbesnele nevihte niso prizanesle. Spomnimo se smo neviht letos spomladi.
Žal pa bodo posledice globalnega segrevanja po napovedi strokovnjakov iz leta v leto hujše in neviht tudi pri nas lahko pričakujemo še več.
Da se izognemo pojavnim oblikam podnebnih sprememb, je nujno potrebno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tu je žal uspeh možen le z sodelovanjem celotnega sveta. Sami pa moramo poskrbeti za naše prilagajanje na podnebne spremembe, katerim ne moremo ubežati. Kot poznamo zakon evolucije, preživijo samo prilagojeni na okolje.
Novinarka:
Ana Jovandarič/N-tv
Snemalec in montažer:
Matej Gostinčar/N-tv
Video in foto:
APTN/Getty Images
Prevod:
Sinja Leskovec
Ana Jovandarič/N-tv
Snemalec in montažer:
Matej Gostinčar/N-tv
Video in foto:
APTN/Getty Images
Prevod:
Sinja Leskovec
Komentarjev: 3
-
1.Kaj pa vplivi vremenskih katastrof, katere nekdo namenoma izvaja? Saj vemo na svetu nas je 9 miljard, vojn ni, tudi ne epidemij, lahko pa bi upravljali vreme, s katerim bi nastajale katastrofe kot so suša, orkani, poplave, potresi in tsunamiji. Za nekatere od nas bo to konec sveta, za druge pa novi svet. Krivdo za to pa bi nosilo podnebje in naš stvarnik. Res žalostno.
Boris, 12.09.2011 ob 17:42 -
2.Res je, na žalost.<br /> Filmi, ki jih gledamo po TV o vremenskih katastrofah, bodo kmalu realnost.Olga, 06.11.2009 ob 13:01
-
3.Mislim, da se še vedno večina ljudi ne zaveda posledic,...)))Marinka, 05.11.2009 ob 08:13
