Psihiatrija: Nelogični svet shizofrenije
Povezava:
Psihiatrija: Nelogični svet shizofrenije
Shizofrenija je duševna bolezen za katero je značilno, da se kažejo motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. V celoti prizadene od 0.5 do 1 odstotka vseh prebivalcev. Kako se shizofrenija razvije, kaj se dogaja v glavah bolnikov s shizofrenijo? Lahko ti bolniki sploh kdaj zaživijo zunaj psihiatrije, pojasnjuje dr.Blanka Kores Plesničar, strokovna direktorica Psihiatrične Klinike Ljubljana.
Oglejte si tudi: RESNIČNA ZGODBA: Prepričan, da sem sin pokojnega Tita!
Psihotičen svet shizofrenije
Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. Resnična doživetja in izkušnje se težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihotičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerazumljivo govorico.
Shizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti. Ne povzročajo je težke okoliščine v otroštvu, osebnostna šibkost in lenoba. Ni normalen odziv na nenormalen svet. Bolezen se neizbežno razvije, ne da bi bil kdo zanjo kriv, in zato tudi ne najožji svojci.
Dr. Blanka Kores Plesničar
Shizofrenija je bolezen, ki ne izbira. Zanjo zbolevajo tako ženske kot moški in je prisotna po vsem svetu. Jasnega izvora bolezni žal strokovnjaki še ne poznajo, vedo pa da je posledica sprememb v možganih. Shizofrenija se pri vsakem bolniku drugače izraža in tudi razvoj same bolezni je različen, a se na koncu razvije v eno- kronično motnjo.
Najpogostejši simptomi se kažejo kot motnje v mišljenju in zaznavanju, zmotna prepričanja in motnje identitete. Te strokovnjaki označujejo kot pozitivne simptome, ker jih običajno ni, oziroma so prisotni le v akutni fazi duševne motnje. Hotenjske, interesne in čustvene motnje pa označujemo kot negativne simptome, s čimer poudarijo pomanjkanje aktivnosti in funkcij, ki so običajno prisotne.
Shizofrenija je motnja v delovanju možganov
Zdravljenje se največkrat začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico. V začetni fazi zdravljenja jo zdravijo predvsem z zdravili. V bolnišnici najlažje in najhitreje uvajajo antipsihotična zdravila, preverjajo njihove učinkovitosti in stranske učinke. Vznemirjen, napet pacient takoj po sprejemu dobi največkrat antipsihotike in pomirjevala.
Shizofrenija v družbi zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni za realno, družbeno sprejemljivo življenje. Kar pa ne velja za vse bolnike s shizofrenijo. Večina bolnikov s shizofrenijo, ki se držijo predpisanega zdravljenja, je nenevarnih za okolico.
Oglejte si tudi: RESNIČNA ZGODBA: Prepričan, da sem sin pokojnega Tita!
Psihotičen svet shizofrenije
Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. Resnična doživetja in izkušnje se težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihotičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerazumljivo govorico.
Shizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti. Ne povzročajo je težke okoliščine v otroštvu, osebnostna šibkost in lenoba. Ni normalen odziv na nenormalen svet. Bolezen se neizbežno razvije, ne da bi bil kdo zanjo kriv, in zato tudi ne najožji svojci.
Dr. Blanka Kores Plesničar
Shizofrenija je bolezen, ki ne izbira. Zanjo zbolevajo tako ženske kot moški in je prisotna po vsem svetu. Jasnega izvora bolezni žal strokovnjaki še ne poznajo, vedo pa da je posledica sprememb v možganih. Shizofrenija se pri vsakem bolniku drugače izraža in tudi razvoj same bolezni je različen, a se na koncu razvije v eno- kronično motnjo.
Najpogostejši simptomi se kažejo kot motnje v mišljenju in zaznavanju, zmotna prepričanja in motnje identitete. Te strokovnjaki označujejo kot pozitivne simptome, ker jih običajno ni, oziroma so prisotni le v akutni fazi duševne motnje. Hotenjske, interesne in čustvene motnje pa označujemo kot negativne simptome, s čimer poudarijo pomanjkanje aktivnosti in funkcij, ki so običajno prisotne.
Shizofrenija je motnja v delovanju možganov
Zdravljenje se največkrat začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico. V začetni fazi zdravljenja jo zdravijo predvsem z zdravili. V bolnišnici najlažje in najhitreje uvajajo antipsihotična zdravila, preverjajo njihove učinkovitosti in stranske učinke. Vznemirjen, napet pacient takoj po sprejemu dobi največkrat antipsihotike in pomirjevala.
Shizofrenija v družbi zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni za realno, družbeno sprejemljivo življenje. Kar pa ne velja za vse bolnike s shizofrenijo. Večina bolnikov s shizofrenijo, ki se držijo predpisanega zdravljenja, je nenevarnih za okolico.
Novinarka:
Ana Jovandarič/N-tv
Ana Jovandarič/N-tv
Snemalec:
Matej Gostinčar/N-tv
Montažer:
Dejan Veselič/N-tv
Komentarjev: 1
-
1.Dajte se malo konzultirajte s literaturom, po mogućnosti, suvremenom!<br /> <br /> Shizofrenija nije genetski uvjetovana, kontekst, odgoj, društvo su razlozi stvaranja shizofrenije.
Laing, 23.12.2011 ob 13:15
