RESNIČNA ZGODBA: Z deško pričesko do nove družine.

Pisateljica Zvezdana Majhen je del svojega zgodnjega otroštva preživela v rejniški družini, saj jo je takrat mladoletna biološka mati dala od sebe. Oglejte si, kako je to doživljala in kaj zanjo pomeni ta izkušnja.

"Rodila sem se v Ljubljani, enega zimskega dne leta 1950, in sicer materi, ki je bila v času mojega rojstva še mladoletna," pripoveduje Zvezdana Majhen.
Ker sta se starša razšla pred njenim rojstvom, življenje ni dopuščalo, da bi Zvezdana odraščala s svojima staršema. Zvezdana je bila najprej v nekajtedenskem rejništvu, nato pa so jo poslali v takratni »Dečji dom« v Ljubljano. Tam je spoznala svoje tako imenovane krušne starše. Zelo živo se spominja njihovega prvega srečanja.
"Moj krušni oče Leopold in krušna mama Paula sta prišla v Dečji dom, da bosta v rejništvo vzela fantička." Njihova družina je že takrat štela šest otrok, ker pa so imeli zelo veliko kmetijo, ki je v Zvezdaninem spominu ostala kot izjemno duhovno in kulturno bogata, so z veseljem vzeli otroke k sebi.
"Ko sta krušna starša prišla v Dečji dom, so se vsi otroci poskrili, jaz pa sem šla naravnost proti očetu, zgrabila njegove hlače in mu z rokami pokazala, da hočem v njegovo naročje. Dvignil me je in jaz sem ga objela ter mu rekla 'ata'," pripoveduje Zvezdana. In tako si je izbrala svoje starše, ki so jo vzeli na svojo domačijo, kljub dejstvu, da je bila deklica in da so sprva želeli fantka.

Zvezdanin prvi dom je bil na Breški domačiji v Imovici, kjer je od drugega do devetega leta starosti uživala vse radosti pravega družinskega življenja v sožitju z naravo. V pravem domu in s pravo družino je živela vse do konca drugega razreda osnovne šole. Nato pa je sledila velika sprememba, saj se je oglasila njena biološka mati. Nenadoma je namreč umrl njen polbratec, do katerega Zvezdana ni imela nobenega odnosa ali čustev. Takrat je biološka mati zahtevala, da se Zvezdana iz rejništva vrne k njej in se udeleži pogreba pokojnega bratca. Zvezdano pa je to zlomilo: "Glede na to, da me mati ni obiskovala v času, ko sem živela v rejništvu, je bila to zame svojevrstna travma."

Ves čas je Zvezdana pogrešala rejniško družino in domačijo v Imovici, a je kljub želji po vrnitvi tja ostala pri biološki materi in očimu. Spominja pa se, da jo je mati v neki situaciji ponovno hotela oddati v rejo: "Očim in mama sta se prepirala glede tega, ali se bom vrnila v rejništvo ali ne. Takrat je očim udaril po mizi, prekinil materino moledovanje in rekel, da otroci ne bodo v reji, dokler bodo njegove roke zdrave."

Zvezdana na rejništvo gleda drugače, saj ji je življenja podarilo to, za mnoge bolečo, izkušnjo. V rejništvu je preživela čudovita leta svojega otroštva in vedno se z veseljem spominja svoje krušne družine. Dejstvo, da je del otroštva preživela pri rejnikih, je ni nikoli zaznamovalo. Prav tako ni nikoli čutila zamer do biološke matere: "Ne morem reči, da sem se na tej osnovi počutila kakor koli zaznamovano. Se pa je treba vprašati, kakšen je potem odnos do biološke matere. Mislim, da je takšen, kot si ga zasluži," danes misli Zvezdana.

Zvezdana Majhen, pisateljica, vzgojiteljica in psihologinja, je danes pred izidom 23. knjige in 10. samostojne plošče. Bogata življenjska izkušnja jo je napolnila z radostjo in ljubeznijo. Vrača se k naravi in k sebi.