RESNIČNA ZGODBA: Življenje prvaka Dejana Zavca

Decembra lansko leto je slovenski boks zapisal v zgodovino Dejan Zavec iz Ptuja. Osvojil je naslov svetovnega prvaka velterske IBF kategorije. Predvsem pa je Dejan tudi človek, za katerega upravičeno rečemo, da se je skozi težko življenje prebil k samemu vrhu.

                                 
                                 Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu IBF kategorije.

Dejan Zavec je bil rojen marca 1976 na Ptuju in le del svojega otroštva preživel v Halozah s svojimi starši. Njegovi otroški spomini niso ravno obljubljene sanje. Starši so bili zaradi hudih razmer primorani Dejana v času med prvim in sedmim razredom osnovne šole poslati v internat, potem pa se je preselil k teti, kjer je ostal vse do zaključka srednje šole.

                    
                              Dejana Zavca je nad boksom navdušil Ivan Pučko.

Življenje ali usoda, kot si marsikdo lahko razlaga, je v Dejanovo življenje pripeljala človeka, ki je v veliki mera zaslužen, da je danes svetovni boksarski prvak, pri 16. letih nadel boksarske rokavice. To je bil Ivan Pučko, trener boksa v Boksarskem klubu Ring na Ptuju. Zgodba, ki ju je združila, se je preprosto začela z Ivanovim povabilom Dejana na treninge boksa. Dejan je vestno in pridno prihajal na treninge in zgodba je dobivala globlji pomen. Prav tako pa je pravi pomen dobival tudi osebni odnos med trenerjem in mladim varovancem. Dejan je v tistem obdobju bival v internatu in Ivan Pučko je čutil, da bi mlademu fantu lahko pomagal. Ponudil mu je svoj dom, družino in ljubezen. Tako se je Dejan preselil k svojemu trenerju. Ivan Pučko je Dejana vzel pod svoje okrilje in mu ponudil pot k boljšemu življenju.


           Ivan Pučko je bil Dejanu mnogo več, kot le trener.

Z boksom je mladi deček dobil tudi družino. Pokazala se je nova plat življenja, ki je bila v velikih pogledih drugačna od življenja v rodnih Halozah, katero je zaznamoval trd in težak boj za preživetje. "Videl sem, da obstaja nekje neko drugačno življenje, ne bom rekel boljše, ampak lažje. Življenje, kjer ni potrebno za vsak kos kruha trdo garati," pripoveduje Dejan.

Dejan pravi, da trenerja nikoli ni videl kot trenerja. Videl je le brezpogojno ljubezen in nikoli ni čutil, da se ta ljubezen kakor koli razlikuje od tiste, ki jo je Ivan dajal svojim sinovom. Dejan je pridno treniral in bil vzgleden najstnik. "Vedel sem, da če ne bom treniral, če ne bom priden, se bom moral vrniti nazaj v Haloze," se spominja Dejan. In ta strah ga je gnal naprej. Želja po uspehu je postajala vse močnejša. Skupek težkih življenjskih okoliščin je Dejana naredilo močnejšega. Težko življenje je iz njega naredilo borca, borba in vztrajnost pa ga je pripeljala do naslova svetovnega prvaka.

Ko se spomni preteklosti, njegovo srce ne polnijo zamere in bolečina. Svoje starše spoštuje in obiskuje rodne Haloze. "Ne gojim nikakršnih fobij. Konec koncev so bile razmere, ki so takrat vladale doma, resnično zelo težke in starše razumem. Lahko rečem, da sem imel srečo, da sem lahko šel v internat in so me obkrožali ljudje, ki so mi želeli dobro," pojasnjuje Dejan.

Dejan je življenju skromno hvaležen za vse nauke in prepreke, ki jih je prehodil na svoji poti do uspeha. Želi pa si, da danes otroci po svetu nebi trpeli in živeli v težkih razmerah. Upa, da bo kdaj lahko komu pomagal in rešil življenje.


Svet vrhunskega športa je začinjen z velikimi uspehi in pogostimi poškodbam. Specialist kirurg s timom zdravnikov specialistov odgovarja na forumu >> 
 

Novinarka:
Ana Jovandarič

Snemalec:
Dejan Veselič

Montažer:
Nejc Slatner

Video:
SIP TV

Foto:
Črtomir Goznik