Smrčanje vodi v prerano smrt

Osebe, ki imajo težave z dihanjem med spanjem, so izpostavljeni tveganju prerane smrti. Po novih raziskavah Univerze v Baltimorju je tveganje največje pri moških med 40. in 70. letom starosti. V raziskavi je sodelovali 6000 moških in žensk.

Motnje dihanja v spanju so motnje, ko posameznik navaja prekomerno dnevno zaspanost, svojci pa ponavadi zaznajo pogoste prekinitve dihanja med spanjem (apneja). Najpogostejši sta obstrukcijska apneja, katere vzrok je zapora v zgornjih dihalih, in centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja.

                                                

Težava neenakomernega in nepravilnega dihanja med spanjem spremlja vsakega četrtega moškega in vsako deseto žensko. Pri tem prihaja do kratkotrajnih prekinitev dihanja, ki lahko trajajo po nekaj sekund in tudi po večkot minuto. Resna posledica motenj dihanja med spanjem je propadanje dihalnih poti.

V preteklosti so že dognali, da motnje dihanja lahko pripeljejo do hipertenzije, možganske kapi ali odpovedi srca. Ta motnja je najpogostejše pri starejših moških, kar niti ni novost. Smrt zaradi bolezni srca in ožilja pri moških, ki imajo motnje dihanja med spanjem, je namreč pogostejša kot pa pri ženskah. Posebej ogroženi so ljudje s povišanim krvnim tlakom in s koronarnimi boleznimi, pa tudi tisti z motnjami srčnega ritma. Pri njih je tveganje za smrt v naslednjih petih letih dvakrat večja.



Smrčanje torej sploh ni le nadležno nočno razgrajanje, ampak resen znak ali simptom, ki opozarja na motnje dihanja in spanja ter na možnost nastanka resnih zdravstvenih težav.