Starši se bojijo otrokove samostojnosti

Ko otroci dopolnijo trinajst, štirinajst let, se morajo odcepiti in osvoboditi staršev. Tisti, ki se jim ta ločitev ponesreči, ne morejo odrasti v neodvisne, družbeno občutljive, odgovorne in kritične odrasle ljudi. Ko se otroci začnejo ločevati od staršev, ne delujejo proti staršem, temveč zase.


Da se otrok začne postavljati in opirati na svoje lastne noge, je popolnoma naraven proces. Otrok v materinem telesu biva in raste devet mesecev, nato pa pride iz telesa v svet. To je že prvi korak k samostojnosti malega bitja, ki bo zrastlo v popolnoma samostojno in samosvojo osebo. Starši otroka tudi skozi celo otroštvo učijo kako biti samostojen. Učijo ga samostojnega sedenja, samostojne hoje, samostojnega hranjenja, govorjenja, umivanja... Vse otroštvo je usmerjeno k temu, da se otrok nauči samostojnosti in skrbi zase.

V fizičnem ali vedenjskem smislu, starši ta proces razumejo. Težava se pojavi v čustvenem smislu. Lahko se dogaja, da imajo starši določena pričakovanja za svojega otroka. Ta pričakovanja v starših rastejo že iz obdobja ko je otrok še dojenček. "Starši lahko pričakujejo recimo, da bo otrok pri dveh mesecih že spal sam. Želimo si samostojnosti, otrok pa tega ne zmore. Na vse načine potem želimo otroka prilagoditi sebi in svojim pričakovanjim," pojasnjuje Janja Frelih Gorjanc iz Inštituta Krog. To je delni odraz dejstva, da starši otroka pravzaprav ne dojemajo kot svoje, neodvisno bitje,

Na neki način otroci z osamosvajanjem nadaljujejo delo staršev in postanejo sami svoji starši. To je naravno nadaljevanje tega, kar so starši storili zanje. Težave povzročajo starši, ki svojim otrokom ne pustijo samostojnosti. Iz lastne želje po tem, da jih otrok potrebuje, podzavestno ne prekinejo skrbi do otroka. Starši so užaljeni, če otrok želi kaj narediti sam, saj se tako počutijo nekoristni, pravzaprav pa se bojijo tistega obdobja, ki prihaja. Obdobja, ko jih otrok ne bo več potreboval, pa čeprav vsi vemo, da čustveno gledano, do tega nikoli ne pride.

Mnogi konflikti med starši in pubertetniki uplahnejo, če se starši ravnajo po načelih interakcije. Ta načela tudi pomagajo postaviti temelj za trajno zaupljivo razmerje med starši in otroki. Takšno razmerje ne vzklije med člani, ki prevzemajo vsak svojo stereotipno vlogo, temveč temelji na prijateljstvu in enakovrednosti vseh družinskih članov.

Voditeljica:
Nika Dodig

Produkcija:
N-tv

Foto:
Getty Images