Odnosi: Ljubosumje kot test resnične ljubezni

Ljubosumje je zagotovo eno najbolj napačno razumljenih človeških čustev. Tako prisotnost kot tudi popolno pomanjkanje ljubosumja je lahko zelo moteče.

Ko se ljubljena oseba zaplete v afero, je povsem naravno, da se bojimo, da bomo to osebo izgubili, in si želimo odnos zaščititi. Ljubosumje je opredeljeno kot misli in čustva, ki se vzbudijo oziroma pridejo na dan, ko je odnos že ogrožen.



Ljubosumje deluje tudi kot opozorilni znak, da je treba partnerski odnos vzeti pod drobnogled. Tisti, ki resnično nameravajo biti zvesti in si želijo močne intimnosti, lahko dojemajo partnerjevo ljubosumje kot dokaz nezaupanja in zato kot zelo žaljivo. Drugi so zvesti, vendar čutijo, da potrebujejo svojo neodvisnost. Ne želijo si, da morajo ali da bi morali imeti drugo osebo neprestano v mislih.

Obstajajo pa tudi ljudje, ki v monogamijo in spolno zavezanost ne verjamejo in menijo, da so njihove zunajzakonske dejavnosti povsem normalne in niso stvar nikogar drugega. Človek se po naravi pari in zavaruje svoj odnos prek mehanizma, ki mu pravimo ljubosumje.