V Sloveniji je rak po umrljivosti na drugem mestu
Povezava:
V Sloveniji je rak po umrljivosti na drugem mestu
Prvi teden v marcu je posvečen boju proti raku. Rak postaja namreč, skoraj po vsem svetu, velik zdravstveni problem, saj letno za rakom le v Sloveniji na novo zboli več kot 11.000 ljudi. Skoraj polovica jih za rakom tudi umre.
Rak je skupno ime za več kot dvesto malignih bolezni. Pri nekaterih rakih so razlike med spoloma velike, pri drugih manjše. Po podatkih iz omenjenega registra zboli med osebami v starostni skupini 35–49 let za rakom 8 % moških in 12 % žensk. V najstarejši starostni skupini, tj. med osebami po 75. letu starosti, pa je delež obolelih med ženskami 33-odstoten, med moškimi pa 25-odstoten. Največ moških zboli pri nas za rakom med 50. in 74. letom, in sicer 65 % vseh moških, ki zbolijo za rakom; delež bolnic z rakom v starosti 50–74 let pa je 51-odstoten.
Dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana.
Strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Janez Žgajnar, pojasnjuje, da se pri moških in ženskah veča pojavnost raka debelega črevesa in danke, malignega melanoma in drugih kožnih rakov, raka trebušne slinavke in ne-Hodgkinovega limfoma. Rak dojke je najpogostejša in še vedno naraščajoča vrsta raka pri ženskah ( v Sloveniji zboli letno okoli 1000 žensk ) in je tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. V Sloveniji je rak dojke pri ženskah na prvem mestu že vrsto let, leta 2006 je predstavljal 21,2 % vseh rakov pri ženskah. Vsako leto je v povprečju za 3,3 % več takih bolnic. Pogosteje obolevajo za to vrsto raka ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, nekoliko manj pa v vzhodni Sloveniji. Čeprav pri nas tri četrtine žensk zbolijo za rakom dojk po svojem 50. letu in čeprav se rak dojk pojavi pred 30. letom starosti le izjemoma, se starost žensk, ki obolevajo za to boleznijo, niža.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS, je rak v Sloveniji po številu umrlih za to boleznijo na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Zato je rak bolezen, ki jo podzavestno marsikdo poveže s smrtjo, kljub temu, da se umrljivost bolnikov z rakom iz leto v leto zmanjšuje. To pa je glavni razlog, da bolezen rak, ne prizadene bolnika le zdravstveno, ampak tudi duševno.
Prim. Mojca Senčar, predsednica slovenske Europe Donne,
združenja za boj proti raku dojk.
Veliko je govora o tem, kako se boriti proti raku. Kaj globalno lahko storimo, da rak ne bo prvi vzrok umrljivosti? Vsem dobro poznani so ukrepi zmanjšanja porabe nikotina v vseh oblikah, zmanjšanje porabe alkohola, še posebej v kombinaciji z tobačnimi izdelki, izogibanje pretirane izpostavljenosti soncu in zdrava prehrana. Pomembno pa je tudi dobro poznavanje bolezni rak. Prim. Mojca Senčar, predsednica slovenske Europe Donne, ki je tudi bolnica z rakom, pa meni, da velik del k preprečevanju raka, doprinese znanje. Znanje o sami bolezni in znanje o zdravem načinu življenja.
V boju proti bolezni sodobnega časa, se moramo zavzeti tako kot družba in kot posamezniki, da vsaj omejimo dobro poznane dejavnike tveganja. Ključen je poudarek na preventivi. Kot sodobna, dobo osveščena družba bi morali znati izkoristiti možnost, katere morda naši starši niso imeli. Veliko informacij in znanja.
Rak je skupno ime za več kot dvesto malignih bolezni. Pri nekaterih rakih so razlike med spoloma velike, pri drugih manjše. Po podatkih iz omenjenega registra zboli med osebami v starostni skupini 35–49 let za rakom 8 % moških in 12 % žensk. V najstarejši starostni skupini, tj. med osebami po 75. letu starosti, pa je delež obolelih med ženskami 33-odstoten, med moškimi pa 25-odstoten. Največ moških zboli pri nas za rakom med 50. in 74. letom, in sicer 65 % vseh moških, ki zbolijo za rakom; delež bolnic z rakom v starosti 50–74 let pa je 51-odstoten.
Dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana.
Strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Janez Žgajnar, pojasnjuje, da se pri moških in ženskah veča pojavnost raka debelega črevesa in danke, malignega melanoma in drugih kožnih rakov, raka trebušne slinavke in ne-Hodgkinovega limfoma. Rak dojke je najpogostejša in še vedno naraščajoča vrsta raka pri ženskah ( v Sloveniji zboli letno okoli 1000 žensk ) in je tudi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah. V Sloveniji je rak dojke pri ženskah na prvem mestu že vrsto let, leta 2006 je predstavljal 21,2 % vseh rakov pri ženskah. Vsako leto je v povprečju za 3,3 % več takih bolnic. Pogosteje obolevajo za to vrsto raka ženske v osrednji in zahodni Sloveniji, nekoliko manj pa v vzhodni Sloveniji. Čeprav pri nas tri četrtine žensk zbolijo za rakom dojk po svojem 50. letu in čeprav se rak dojk pojavi pred 30. letom starosti le izjemoma, se starost žensk, ki obolevajo za to boleznijo, niža.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS, je rak v Sloveniji po številu umrlih za to boleznijo na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Zato je rak bolezen, ki jo podzavestno marsikdo poveže s smrtjo, kljub temu, da se umrljivost bolnikov z rakom iz leto v leto zmanjšuje. To pa je glavni razlog, da bolezen rak, ne prizadene bolnika le zdravstveno, ampak tudi duševno.
Prim. Mojca Senčar, predsednica slovenske Europe Donne,
združenja za boj proti raku dojk.
Veliko je govora o tem, kako se boriti proti raku. Kaj globalno lahko storimo, da rak ne bo prvi vzrok umrljivosti? Vsem dobro poznani so ukrepi zmanjšanja porabe nikotina v vseh oblikah, zmanjšanje porabe alkohola, še posebej v kombinaciji z tobačnimi izdelki, izogibanje pretirane izpostavljenosti soncu in zdrava prehrana. Pomembno pa je tudi dobro poznavanje bolezni rak. Prim. Mojca Senčar, predsednica slovenske Europe Donne, ki je tudi bolnica z rakom, pa meni, da velik del k preprečevanju raka, doprinese znanje. Znanje o sami bolezni in znanje o zdravem načinu življenja.
V boju proti bolezni sodobnega časa, se moramo zavzeti tako kot družba in kot posamezniki, da vsaj omejimo dobro poznane dejavnike tveganja. Ključen je poudarek na preventivi. Kot sodobna, dobo osveščena družba bi morali znati izkoristiti možnost, katere morda naši starši niso imeli. Veliko informacij in znanja.
Novinarka:
Ana Jovandarič
Snemalec in montažer:
Matej Gostinčar
Foto:
Getty Images
Vir:
Statistični urad RS
Ana Jovandarič
Snemalec in montažer:
Matej Gostinčar
Foto:
Getty Images
Vir:
Statistični urad RS
Komentarjev: 1
-
1.Ampak res, danes že skoraj vsakdo pozna koga, ki je zbolel za rakom. Samo glede na to, kaj vse nam grozi, niti v službo nebi smeli, ker smo tam pod stresom in je to tudi dejavnik tveganja za raka. Sploh ne veš več kaj je dobro in kaj zdravo!
Lolita, 02.03.2010 ob 21:52
