Primož Jeralič: Ne parkirajte na mestu za invalide!

Primož Jeralič se je pred letom in pol hudo poškodoval na smučišču. Ima diagnozo paraplegije, vendar pa se premika s pomočjo stimulatorja in palice.

"Ste kdaj doživeli, da oseba na invalidskem vozičku ni mogla do javne ustanove?" sprašuje Primož Jeralič. To se dejansko dogaja vsakodnevno.
 

V Novem mestu so invalidne osebe povabile župana Novega mesta, da preživi eno popoldne na invalidskem vozičku. Pristal je na akcijo in odpravili so se na popoldanski "sprehod" po mestu. Zataknilo se je že pri prvem pločniku, saj župan z vozičkom ni mogel s cestišča na pločnik, ker je bila klančina prestrma.
 

Odpravili so se na kavico in ponovno se je pojavila težava, saj jim z vozički jim ni uspelo priti do lokala. Težava pa se je pojavila tudi pri sanitarijah, saj župan z invalidskim vozičkom ni mogel do toaletnih prostorov, ni pa smel vstati iz vozička. Šele takrat je župan dojel, zakaj je pomembno odpraviti arhitektonske ovire v mestu.

Invalidne osebe na rehabilitaciji učijo samostojnosti, kar pomeni, da gre lahko oseba sama iz točke A v točko B. Ko pa se na poti pojavijo arhitektonske ovire, invalidna oseba ni več samostojna, saj potrebuje tujo pomoč.

"Ko sem bil še popolnoma odvisen od vozička, sem večkrat naletel na klančine, ki so bile prestrme. Nekatere so tako strme, da če bi bil sam "Superman" na vozičku, klančine ne bi premagal, ali pa bi ponovno postal invalid," pravi Primož.

Ko Primož še ni imel poškodovane hrbtenice, se je spraševal, zakaj so parkirni prostori za invalide tako zelo široki. Po poškodbi pa je spoznal, zakaj je temu tako. Invalidna oseba namreč potrebuje veliko prostora, da invalidni voziček pripelje do avtomobilskih vrat, kar že samo po sebi ni enostaven manever.

"Velikokrat sem opazil brezobzirne ljudi, ki parkirajo na mestu za invalide. S tem, da nimajo kulture in da so parkirali na mestu za invalide, se še nekako sprijazniš, boleče pa je, ko se potem s teboj še pričkajo..."

Primož Jeralič