Zakaj in kdaj se za spolnost odločajo najstniki

Podatki o zgodnjem začetku spolne aktivnosti v Sloveniji so zaskrbljujoči. Zgodnja spolna aktivnost je namreč dokazano povezana z večjimi zdravstvenimi in drugimi tveganji. Nosečnost in porod v mladostniškem obdobju sta zaradi biološke in socialne nezrelosti povezana z večjimi tveganji za mladostniško nosečnico, mater in njenega otroka: nosečnost in porod sta povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo matere in otroka, predvsem, če je mladostnica mlajša od 17. let.

O tem, v katerem letu starosti se za spolnost odločajo najstniki, smo povprašali doc.dr. Bojano Pinter, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva: "Podatki naših reprezentativnih raziskav o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev v letih 1996 in 2004 kažejo, da postajajo mladi v Sloveniji spolno dejavni vse bolj zgodaj. Leta 1996 je imelo spolne odnose 38% 17-letnih srednješolk in srednješolcev, leta 2004 pa že 53% (med spoloma ni razlik). Srednja starost ob prvem spolnem odnosu med slovenskimi srednješolci se je od leta 1996, ko je bila 18,5 let, leta 2004 znižala na 17 let. To pomeni, da je imela leta 2004 v starosti 17 let spolni odnos že polovica srednješolcev, polovica pa še ne. Slaba polovica mladih se odloči za prvi spolni odnos zaradi ljubezni, drugi pa zaradi radovednosti in priložnosti."

Nosečnost in materinstvo mlado mati pogosto prikrajšata za ustrezno izobrazbo in primerno zaposlitev ter vplivata na osebni in socialni razvoj obeh partnerjev. Raziskave Evropske unije tudi kažejo, da mladostniške matere živijo dvakrat pogosteje v revščini kot tiste, ki so rodile pozneje. Dr. Bojana Pinter, ki strokovno deluje na področju varovanja reproduktivnega zdravja in osveščanju mladih o spolnosti pravi, da imajo otroci mladostniških mater pogosteje motnje v psiho-socialnem in kognitivnem razvoju (v intelektualnih procesih zaznavanja, prepoznavanja, mišljenja, predstavljanja, spominjanja in presojanja). Mladostništvo je namreč še vedno obdobje dozorevanja in obdobje priprave na odraslost in starševstvo, ki ga mnoge mlade matere v tem obdobju še ne zmorejo.

Spolna aktivnost v mladostništvu je bolj tvegana tudi zaradi pogostejšega prenosa okužb, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Mlado, še nedozorelo telo, je bolj občutljivo za prenos SPO (npr. klamidijska okužba, okužba s humanim virusom papiloma – HPV,…); posledice SPO, kot so neplodnost ali rak materničnega vratu, pa so pogostejše pri tistih, ki zgodaj začnejo s spolnimi odnosi. Spolne in partnerske zveze so v mladostništvu pogosteje kratkotrajne, zato je zaporedno menjavanje partnerjev večje in tako tudi večje število vseh partnerjev ter s tem večje tveganje za okužbo s SPO in njihove posledice. Prej ko mladi začnejo s spolnimi odnosi, večja so tveganja.

S spolnimi odnosi pogosteje začnejo mladostniki, ki v domačem okolju ne najdejo varnosti, sprejetosti in topline, in jo tako iščejo z zgodnjo spolno aktivnostjo. Tako je zgodnja spolna aktivnost mladostnikov "klic na pomoč", kazalec pomanjkljivega delovanja družine v njeni osnovni vlogi dajanja občutka varnosti svojim otrokom in hkrati kazalec zanemarjanja otrok. Zanemarjen otrok pa se težko razvije v osebnost, ki zaznava meje svoje osebnosti.

"Zgodnja spolna aktivnosti neugodno vpliva tudi na duševni razvoj. Mladostništvo je namreč obdobje razvoja lastne osebne integritete in prezgodnji spolni odnosi neugodno vplivajo na duševni razvoj; obdobje varnega osebnega razvoja je ogroženo. Mladi, ki zgodaj začnejo s spolnimi odnosi, so kasneje pogosteje žrtve telesnih ali duševnih zlorab ali zlorabljajo druge," pravi dr. Bojana Pinter. Raziskave kažejo, da je v povprečju nevarnost večja, če mladi začnejo s spolnimi odnosi pred 17. letom starosti.

Tisti mladi, ki se znajo modro odločati, s spolnimi odnosi ne hitijo, saj vedo, da za spolne odnose ni nikoli prepozno, marsikdaj pa je prehitro. Večina mladih, ki so imeli spolne odnose do 17. leta, je nekaj let kasneje zatrdila, da bi se za spolne odnose odločili vsaj dve leti kasneje, če bi lahko kolo časa zavrteli nazaj.

Večina mladih si želi, da bi imeli prvi spolni odnos in tudi kasnejše spolne odnose zaradi ljubezni. V resničnem življenju pa spolni nagon pogosto premaga zdravi razum, zato se namesto zaradi ljubezni za spolne odnose odločijo zaradi priložnosti, radovednosti, opitosti ali omamljenosti. Mnogi v spolnosti iščejo nadomestilo za občutek, da so sprejeti, ljubljeni in potrjeni, saj si želijo biti varni in sprejeti takšni, kot so; vendar pa takšna spolnost ne prinaša potrditve, ki si jo želijo.

V mnogih primerih ne gre za pravo odločitev za spolne odnose, saj so mladi sredi mladostništva še otroci, manj sposobni sprejeti odgovorne odločitve o sebi. V bistvu so ti mladi zapeljani v spolni odnos zaradi "mode", posnemanja vrstnikov, želje po ugajanju drugim, radovednosti… Tudi, če se odločijo za spolne odnose, je mogoče, da se ne bodo znali ustrezno zaščiti pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi ali pa da ne bodo znali poiskati pomoči, če bi se znašli v težavah. Mladostnik je namreč otrok vse dokler ne odraste, ta proces odraščanja pa se zaključi šele proti koncu mladostništva. Zato je potrebno na svoje spolno življenje gledati odgovorno in vedeti, da ima vsakdo pravico reči "NE" spolnim odnosom. Predvsem pa se moramo zavedati, da ni potrebno začeti s spolnimi odnosi že v obdobju mladostništva. Torej je bolje počakati, da za spolnost res dozorimo, kot hiteti!

"Odločitev za spolno življenje je odgovorno dejanje. Idealno je, če se zanj odločimo, ko smo za to dovolj telesno in osebnostno zreli, iz ljubezni, da nanj pripravimo z znanjem o izbiri zaščite pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami ter to znanje tudi odgovorno uporabimo. Tako se lahko fant in dekle skupaj odgovorno odločita za spolno življenje in posledice tudi preprečita," še dodaja dr. Bojana Pinter.